Inovativna učna okolja in družba 5.0
doc. dr. Andrej Flogie, Zavod Antona Martina Slomška, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Digitalna družba, podprta s sodobnimi vzgojno-izobraževalnimi procesi in pristopi, na eni strani ustvarja nove potrebe in izzive, na drugi pa zagotavlja orodje za njihovo obvladovanje.
Digitalizacija prinaša nove možnosti za učenje in poučevanje, omogoča še učinkovitejše načine kreiranja in usvajanja novih znanj ter kompetenc za zadovoljevanje potreb in izzivov sodobne družbe. Uporaba IKT v izobraževanju ne pomeni zgolj uporabe tehnologije pri poučevanju, temveč tudi vpetost tehnologije v vse poglavitne sestavine izobraževalnega procesa, in sicer pedagoško, organizacijsko-tehnično in vsebinsko (Pešakovič, Flogie in Aberšek, 2014).
Zaradi hitrih sprememb v družbi se pojavljajo zahteve po oblikah dela, ki bi jih lahko združili pod imenom “kompetence 21. stoletja”. Ker so na novih delovnih mestih vedno bolj pomembni višji spoznavni procesi, se moramo učiti ustvarjati, obdelovati in razvrščati kompleksne informacije, misliti sistematično in kritično, se odločati na podlagi tehtanja različnih dejstev, si zastavljati produktivna vprašanja o različnih temah, biti moramo fleksibilni in se prilagajati novim informacijam, kreativni in zmožni prepoznavati oziroma reševati realne probleme sveta. De Corte izpostavi, »da mora biti končni cilj učenja razvijanje “prilagodljivih kompetenc”, to je zmožnost, da naučeno in osmišljeno znanje in razvite veščine uporabljamo v različnih situacijah na prožen in ustvarjalen način«. Primerjava med tradicionalnimi in inovativnimi učnimi okolji pogosto pokaže, da so tradicionalna učna okolja prežeta z globoko zakoreninjenimi praksami, ki ne uspejo odgovoriti na izobraževalne potrebe hitro spreminjajoče se družbe 21. stoletja. Inovativno učno okolje tako lahko razumemo tudi kot okolje, ki se je sposobno odzvati na razvijanje in spreminjanje izobraževalnih praks z nenehnim razvojem in prilagajanjem. Inovativni didaktični pristopi poučevanja v sodobnih učnih okoljih tako spreminjajo tradicionalni način in okolje poučevanja, učenja ter lahko pozitivno prispevajo k doseganju višjih taksonomskih ciljev, kognitivnih procesov in razvijanju kompetenc.